Zelo kmalu si bom lahko privoščila, prenosni računalnik, ki si ga želim že vrsto let. Predvsem si ga želim zato, da bo na njem moj program za glasbo delal brezhibno. Če grem delat kakšne bolj zahtevne projekte, se ne obnese najbolje moj sedanji računalnik. Na srečo ne delam še tako zelo zahtevnih projektov pogosto, ampak sem ter tja. Bom pa vsekakor imela v prihodnosti takšnih projektov več, tako, da bo tudi nov prenosnik z vso primerno opremo kmalu pri meni.

Mislim, da me od tega trenutka loči le še nekaj mesecev. Vsaj po mojih izračunih deluje tako, da se bo to zgodilo takrat enkrat. Potem me pa čaka neskončna ustvarjalnost na področju, kateremu delujem že mnogo let, a se premika zelo počasi, se pa vsaj se premika. Kar je tudi dobro. Slabše bi bilo, če ne bi slo nikamor. Sicer, če gledam vsak dan sprosti, mi deluje, da se nikamor ne premikam, ko pa pogledam za kakšen čas nazaj, recimo en mesec ali dva, pa vidim, da je razlika resnično ogromna. Ta čas je včasih res nelogičen. Ampak ga vseeno nekako dojemam tako, da je prav zame.

Moj računalnik je ugledan. Finančna sredstva se približujejo temu nakupu in to je vse, kar moram vedeti ta trenutek. Ko bo napočil dan nakupa, pa samo upam, da bodo vse imeli na zalogi in bom lahko vse dobila dostavljeno, kar se da hitro. Poleg tega bom seveda kupila še nekaj glasbene opreme za produkcijo. Mislim, da me bo tudi čakal nakup mikrofona, ker sem mojega že prerasla, to je pa to za zdaj.