Spet je mesec na okoli. S prijatelji smo zmenjeni, da se dobimo vedno prvo soboto v mesecu na družabnih igrah. Po navadi se vedno dobimo pri enih in ta istih, saj imajo tej največ placa in udobja okoli mize.

V zameno, pa ostali, ki pridemo, po navadi prinesemo kakšno pijačo, pecivo ali ostale prigrizke. Vse je odvisno kako smo razpoloženi. Živijo nekje na vasi, kar nekaj časa stran od mesta, zato tudi midva potrebujeva kar nekaj časa, da prideva do dogovorjene lokacije. Ker sva bila v gužvi, smo se dogovorili, da bova tokrat midva šla v trgovino po pijačo in prigrizke, saj res nisem imela časa še peči peciva ali česarkoli. trgovina je vedno najlažja in praktična rešitev navsezadnje. Tako sva se vozila po cesti, kjer mi vedno v oči na poti pade velika hiša, ki ima zelena garažna vrata. Hiša je res zelo lepa, in njena garažna vrata prav zares izstopajo, a vendar je okolica in zelenica, nekoliko zanemarjena in polna navlake, za katero pač verjamem da se čez leta nabere okoli hiše. Ampak vseeno, se mi je te šare zdelo kar preveč.

Če bi imela možnost priti tja, bi verjetno vse stvari ki so ležala po tleh stlačila v garažo, pa še to bi se garažna vrata verjetno težko zaprla. A ko smo se tokrat peljali mimo, sem bila prav presenečena, saj je bila okolica končno le pospravljena. Pa tudi garažna vrata so bila sveže prepleskana, da sem že pomislila, da se je nekdo nov vselil, saj kar nekaj časa, ta hiša ni izražala nobene duše.

Res sem začela sanjariti, da pa je morda lastnik hiše, dobil novega sostanovalca ali partnerja, ali pa so se morda prav zares zamenjali lastniki, no kakorkoli, vesela sem bila, da je hiša dobila nekaj življenja, saj je tako postala še lepša in je še vedno izžarevala in izstopala na vasi, a tokrat na malce bolj svež in urejen način.