Moj oče je imel dvanajst bratov in sester. Tako so si vsi ustvarili družine in tako imamo mi lahko srečanje sestričen in bratrancev. Prvič smo prišli na to idejo, ker se nekateri dlje časa nismo videli. Pogosto so se videli samo tisti, ki so živeli v rodnem kraju. Nekateri pa smo si ustvarili družine drugje po Sloveniji. Tudi sama sem bila med tistimi, ki nisem pogosto videla mojih sestričen in bratrancev. Neizmerno sem bila srečna, ko sem dobila sporočilo, da bi se vsi skupaj dobili.

Ta dan je bil nepozaben. Čisto vsi od prvega do zadnjega smo prišli. Imeli smo se zelo lepo. Vsak je predstavil svoje življenje in tako smo poslušali različne zgodbe. Ko se je popoldan prevesil v večer, pa smo ob glasbi veselo zapeli in zaplesali. Najbolj všeč mi je bilo to, da smo se zbrali čisto vsi in da se med seboj tudi čisto vsi razumemo. Lepo je videti toliko sestričen in brantrancev na kupu. Danes tega skoraj ni več, ker imajo partnerji veliko manj otrok, kot pa so jih imeli včasih. Dogovorili smo se, da se bomo srečevali vsako leto. Tudi nam to ogromno pomeni, da lahko med seboj poklepetamo in smo si tudi vedno pripravljeni pomagati.