Še ena moja mladostniška dogodivščina. Ker smo imeli samo dvosobno stanovanje, ena soba za očeta in mamo ter ena soba za naju s sestro, sem se odločil, seveda s soglasjem staršev, da najino otoško sobo pregradim na dvoje.

Oče se je samo nasmehnil ob tej moji ideji, prav videl sem ga, da bo z zanimanjem spremljal ta moj projekt. Ideja je bila, še sanjalo pa se mi ni, kako bom to izpeljal. Nekajkrat sem gledal dedka kako je mojstrsko postavljal pregradne stene. Potrebno orodje si sposodim pri dedku, že dogovorjeno. V tistih časih še ni bilo spleta, za potreben material sem šel s kolesom od trgovine do trgovine, gledal in spraševal. Tudi dedek mi je bil v veliko pomoč s svojimi nasveti. Po vseh zbranih informacijah se lotim preračunavanja in merjenja, Knauf profili bodo služili za nosilno konstrukcijo in zagotavljali stabilnost, postavljeni Knauf profili bodo z obeh strani nosili pritrjene mavčno kartonske plošče, med njimi pa bo položena mehka izolacija, da vsaj malo zvočno izoliram oba prostora, kar pa ne bo igralo neke pomembne vloge, saj bo pregradna stena brez vrat.

Naj še povem, da sem nekaj mesecev kasneje to pregradno steno odpiral, saj sem pozabil na električno inštalacijo, potrebovala sva še nekaj dodatnih električnih vtičnic. Še dobro, da sem še enkrat preveril vse meritve, da mi med delom Knauf profili ne bi zmanjkali, bi se zgodilo ravno to. Pozabil sem namreč všteti, da so za oblikovanje vrat potrebni še dodatni Knauf profili. Hvala bogu za mojo pazljivost. Ko sem nabral vse potreben material, sva z očetom s kombijem odšla v trgovino ter ga s pomočjo dedka znosila v naše stanovanje. Pa brez težav ni šlo, Knauf profili so bili previsoki in niso šli v dvigalo, tako smo enega po enega znosili v tretje nadstropje. In moj podvig se je lahko pričel in je bil čez dober teden tudi uspešno zaključen. Počasi pa sigurno.