Po tem, ko sem slučajno v Google vtipkala ključno besedo plastika, sem ugotovila, da imam blizu sebe eno zelo veliko proizvodnjo, ki izdeluje neskončno izdelkov. Seveda je glavna surovina plastika, ampak me je vseeno presenetilo, da imam blizu sebe nekaj takega. Pravijo, da je dober dan tisti, ko izveš nekaj novega in tak bi moral biti vsak dan.
Ne vem sicer, zakaj točno bi mi ta podatek koristil, ampak recimo, da je z nekim razlogom prišel do mene, čeprav se iskreno izogibam vsemu, kjer je plastika, če je le mogoče. Vem, da v marsikaterih primerih to ne bo izvedljivo, ampak sem zadovoljna, le pazim vsaj tam, kjer lahko. Recimo, plastične vrečke zamenjam za tekstilne ali papirnate in tako naprej.
Življenje v manjšem mestu res ni najbolj zanimivo. Večinoma me obkrožajo proizvodnje, ki me niti najmanj ne zanimajo ali pa manjša podjetja, ki želijo ustvariti neko sodobno podjetje v okolju, kjer ni interesa. Sicer se pa ne obremenjujem, kaj preveč. Še dobro leto in preselila se bom nekam na drugam. Me vsaj ne bo skrbelo, da me čaka kakšna čudna usoda dela v kakšni proizvodnji. Ne vem, ali bi zdržala en dan tam, kjer se uporablja plastika, in kjer so vsi izdelki, smo iz tega. Če komu to odgovarja, popolnoma razumem, ampak meni vseeno ustrezajo bolj ustvarjalne stvari v življenju.
Ko sem se opazila, da sem začela zamišljati o nečem, o čemer ni ravno dobro, da razmišljam se preventivno, odšla od računalnika, da čim prej spremenim temo v mislih in se osredotočim na stvari, ki si jih želim v življenju in nič drugega. Potem pa tudi če je tam plastika ali ne.
In odšla sem do hladilnika, če imam kaj sladoleda, ker sem si ga iz neznanega razloga zaležala, kljub temu da je bila tudi tam plastika, pa čeprav le kot posoda, ki je držala sladoled.